Pet, 16.12.2016

Spoštovani.

Objavljamo delovni čas CUBE fitnesa, ki bo veljal med prazniki.

Hvala za razumevanje.

CUBE EKIPA

Tor, 19.01.2016

Ideja o zvečanju imunske odpornosti že dolgo buri domišljijo tako zdravnikov kot pacientov. Čeprav je izredno mamljiva, se je na žalost izkazala za zelo izmuzljivo. Imunski sistem je...

Imunski sistem

Ideja o zvečanju imunske odpornosti že dolgo buri domišljijo tako zdravnikov kot pacientov. Čeprav je izredno mamljiva, se je na žalost izkazala za zelo izmuzljivo. Imunski sistem je namreč v telo vgrajen varnostni (obrambni) sistem, ki nas ščiti pred vdorom patogenov. Patogeni so tuji organizmi oz. povzročitelji bolezni (bakterij, virusov, paraziti in plesni) in  škodljive snovi iz okolja. Naš imunski sistem sodeluje tudi v procesu prepoznavanja nenormalnih lastnih celic in s tem k zaviranju nastanka oz. razvoja raka.

Čeprav se naše telo dnevno srečuje z več stotimi bakterijami in virusi, mi kljub temu ne zbolimo. Tako kot je imunski sistem odličen v svoji vlogi varuha, je v kolikor se pretirano aktivira ali okvari, lahko škodljiv za naše zdravje. Primer napačnega delovanja ali pretiranega delovanja  imunskega sistema so razne imunske bolezni, ki lahko prizadenejo različne organe in povzročijo invalidnost, raka ali celo smrt ( npr: revmatoidni artritis, temporalni arteritis, polimialgije, alergije- anafilaktična reakcija, astma, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis,...). V primeru zmanjšanega delovanja imunskega sistema pa se srečujemo s ponavljajočimi, življensko ogrožujočimi okužbami. Čeprav so okvare imunskega sistema večinoma genetske, jih lahko povzročijo tudi nekatere bolezni (npr, levkemija, aids,..) ali zdravila (npr. citostatiki, kortikosteroidi,..).

Delovanje imunskega sistema določa približno tisoč genov in je natančno nadzorovano. Imunski sistem sestavljajo imunske celice (bele krvničke ali levkociti), ki niso zbrane v enem samem organu. Gre za kompleksen sistem, v katerem imajo organi kot so priželjc, kostni mozeg, limfne žleze, bezgavke, jetra, vranica, sluznice dihal, prebavil, sečil, rodil ter drugi organi in tkiva vsak svojo vlogo pri zorenju imunskih celic. Obramba poteka na več nivojih. Prva obrambna črta je naš največji organ, to je koža. Kjer telo ni pokrito s kožo, so sluznice (prebavil, dihal, sečil, spolnih organov) tiste, ki preprečijo vstop patogenom v telo. Sluz in migetalčni epitelij v dihalnih poteh, ter slina in solze imajo mehansko nalogo odstranjevanja tujkov , ki se ujamejo na njihovi poti. Želodčna kislina uniči večino bakterij, ki preko prebavil vstopijo v naše telo. Kar se izmuzne prvi obrambni liniji naleti na naš imunski sistem v krvi in tkivih. Poenostavljeno razdelimo imunost na prirojeno in pridobljeno. Prirojeno imunost predstavljajo različne bele krvničke (nevtrofilci, eozinofilci, bazofilci, monociti, mastociti, makrofagi in drugi fagociti), ki so praktično v vseh delih telesa. Naloga tega imunskega sistema je, da prepozna telesu tujo snov (antigen) in jo uniči. Pri prepoznavi sodelujejo različne vrste celic, ki sprožijo vnetni proces s sproščanjem vnetnih mediatorjev (citokini, interlevkini) in posledično tvorbo obrambnih celic (limfocitov B), ki tvorijo protitelesa.  Protitelesa so molekule, ki se vežejo na antigen in opozorijo druge imunske celice, katere celice je treba odstraniti. Limfociti T imajo vlogo pri reakcijah celične imunosti in usmerjajo imunski odziv. Glavna značilnost limfocitov je specifičnost, saj vsak limfocit prepozna le en ali nekaj zelo podobnih antigenov. Poglavitna značilnosti pridobljene imunosti je imunski spomin. Ko se imunski sistem sreča z določenim antigenom (delom patogena), ostane v telesu povečano število tistih limfocitov, ki so sposobni ta antigen prepoznati takoj ob ponovnem srečanju. To so spominske celice. Ob ponovnem stiku z istim antigenom, bo zato obrambna imunska reakcija hitrejša in učinkovitejša. Na tem principu temelji učinkovitost cepljenja proti nekaterim okužbam. Po drugi strani lahko imunski sistem prepozna telesu nenevarne snovi in jih tolerira, kar imenujemo imunska toleranca.

Pri naravni odpornosti gre torej resnično za kompleksen mehanizem, v katerem sodeluje naš živčni sistem, endokrine žleze in imunski sistem. To ravnovesje se vzdržuje tako, da so ti sistemi pravzaprav v stalni komunikaciji in sprememba enega, vpliva na odziv ostalih dveh (povratna zanka). Zato je praktično nemogoče s spremembo ene same komponente, povzročiti željeni učinek. Na srečo so tu še dodatni dejavniki, na katere lažje vplivamo. Ti posredno odločajo o tem, kako uspešen bo naš obrambni odziv. Primerna prehranjenost (telesna teža), zadostna količina mikroelementov (vitaminov in mineralov) v prehrani, primerna količina dnevne telesne aktivnosti, izpostavljenost kroničnemu stresu in pomanjkanje spanca, so stvari, ki zaslužijo svoje mesto, ko govorimo o tem, kako lahko izboljšamo svojo imunost.

Veliko študij je pregledovalo učinek posameznih rastlinskih dodatkov za izboljšanje imunosti. Ker je težko izključiti vse druge dejavnike ( utrujenost, stres, genetsko variabilni imunski odziv,..) , ki vplivajo na končni rezultat, so zato ugotovitve nezanesljive.

Vsekakor se je menjava slabih življenjskih navad za dobre, izkazala uspešna v krepitvi zdravja in s tem posredno tudi imunosti.

Naštejemo le nekaj zaključkov, ki nakazujejo prednosti pri krepitvi naše imunosti:

  • Pomanjkanje spanca škodi! Priporočeno je okoli 7 do 9 ur spanja dnevno za optimalen imunski odziv.
  • Ne kadite! (poleg upada pljučne funkcije in povečanja rizika za srčno-žilne bolezni, se zmanjšana obramba dihalnih poti (uniči se migetalčni epitelij) in poveča količina goste sluzi, ki je gojišče za patogene)
  • Ne zadržujte se v zaprtih prostorih in si redno umivajte roke, tako zmanjšate možnosti prenosa patogenov
  • 30 minut zmerne športne aktivnosti na dan izboljša prekrvavitev (pospeši in olajša dostop obrambnim celicam do patogenov)
  • Sreča in občutek zadovoljstva ugodno vplivata na naš obrambni sitem (več kot imate kvalitetnih prijateljskih, partnerskih ali drugih odnosov kasneje boste zboleli)
  • Kronični stres in depresija imata negativen vpliv (izoliranost, osamljenost in žalost oslabita vašo odpornost)
  • Količinsko primerna, kvalitetna in raznovrstna prehrana ( sveže sadje in zelenjava, polnozrnati izdelki in nenasičene maščobe) garantira zdravje in primerno telesno težo
  • Primeren vnos vitaminov (A, B, C, D, E) in mineralov (cink, magnezij, železo, baker, folna kislina,..) je pomemben, medtem ko je prekomeren vnos, lahko škodljiv. Glede potrebe po nadomeščanju se posvetujete z izbranim zdravnikom.

Vstopite v sezono prehladov in hladnejših dni pripravljeni!

 

Maja Miklič, dr.med., spec.druž. med.